Prenapetostna zaščita je ključni element vsake sodobne elektro instalacije, saj ščiti električne naprave in sisteme pred poškodbami zaradi prenapetostnih sunkov, strele ali stikalnih preklopov v omrežju. Prenapetostni udari lahko povzročijo okvare občutljive elektronike, izpad proizvodnje ali visoke stroške popravil.
V tej kategoriji so na voljo profesionalne prenapetostne zaščite in prenapetostni odvodniki za zaščito signalnih, komunikacijskih in močnostnih vodov ter pripadajoči testerji in pribor.
Prenapetostna zaščita (SPD – Surge Protective Device) je naprava, ki omeji prenapetostni impulz in preusmeri energijo prenapetosti proti ozemljitvi. Najpogosteje se uporablja:
- v elektro omarah,
- v industrijskih razdelilnikih,
- v komunikacijskih sistemih,
- v objektih z večjo izpostavljenostjo udarom strele.
Prenapetostna zaščita v omarici je danes standard pri zaščiti sodobnih inštalacij.
Prenapetostni odvodnik je ključna komponenta sistema zaščite pred prenapetostjo. Njegova naloga je hitro preusmerjanje prenapetostnega impulza v ozemljitev in s tem zaščita opreme.
Na voljo so:
- enofazni in trifazni prenapetostni odvodniki,
- zaščite za AC in DC sisteme,
- modularne izvedbe za enostavno montažo na DIN letev.
Trifazna prenapetostna zaščita je namenjena industrijskim sistemom in večjim energetskim instalacijam.
Kategorija vključuje rešitve za:
Prenapetostno zaščito signalnih vodov – za zaščito merilnih, krmilnih in senzorskih signalov.
Prenapetostno zaščito komunikacijskih vodov - za zaščito Ethernet, podatkovnih in komunikacijskih sistemov.
Prenapetostno zaščito močnostnih vodov - za zaščito napajalnih sistemov in razdelilnikov.
Testerje in pribor - za preverjanje delovanja prenapetostnih zaščit in vzdrževanje sistema.
Prenapetostni impulzi lahko nastanejo zaradi:
- neposrednega ali posrednega udara strele,
- preklopov velikih bremen,
- napak v distribucijskem omrežju.
Ustrezno dimenzionirana prenapetostna zaščita preprečuje:
- poškodbe občutljive elektronike,
- izpad proizvodnje,
- motnje v komunikacijskih sistemih,
- visoke stroške servisiranja.
Pri izbiri je treba upoštevati:
- tip omrežja (TN, TT, IT),
- število faz,
- nivo zaščite (Tip 1, Tip 2, Tip 3),
- nazivni tok in odvodno sposobnost,
- zahteve po selektivnosti sistema.
Najboljša prenapetostna zaščita je tista, ki je pravilno dimenzionirana glede na konkretno aplikacijo in usklajena z ostalimi zaščitnimi elementi sistema.